Visok krvni tlak je ena najpogostejših kroničnih težav sodobnega časa. Zaradi svoje neopaznosti pogosto ostane neodkrit še vrsto let. Zdravniki ga zato imenujejo tihi ubijalec, saj v telesu tiho, a vztrajno povzroča škodo. Pogosto se odkrije šele, ko pride do hujših zapletov.
Na vrednosti višine krvnega tlaka vpliva več dejavnikov: prehrana, gibanje, stres in dedna nagnjenost. Dobra novica je, da večino teh lahko nadzorujemo. Pravočasna sprememba življenjskih navad pogosto prepreči, da bi stanje postalo nevarno za srce, možgane ali ledvice, zato je še kako pomembno, da se o tej tematiki nekoliko poučimo.
Kaj sploh je visok krvni tlak?
Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na stene žil med vsakim utripom srca. Zgornja (sistolična) vrednost predstavlja tlak ob iztisu krvi iz srca, spodnja (diastolična) pa tlak med mirovanjem srca. Za visok tlak velja vsaka ponavljajoča se meritev nad 140/90.
Telo se pogosto navadi na previsoke vrednosti, zato bolnik ne občuti simptomov. Včasih se pojavijo vrtoglavica, šumenje v ušesih ali utrujenost, a pogosto ti znaki niso prisotni. Zato je redno merjenje tlaka doma ali pri zdravniku izjemnega pomena.
Vzroki za razvoj hipertenzije
K razvoju visokega krvnega tlaka pogosto pripomore kombinacija nezdravega življenjskega sloga in genetske nagnjenosti. Premalo gibanja, preveč soli, alkohola in predelane hrane ter prekomerna telesna teža močno vplivajo na srčno-žilni sistem. Tudi stres, slaba kakovost spanja ter pomanjkanje magnezija, kalija in drugih mineralov, poslabšajo stanje.
Sčasoma to privede do otrdelosti žil, ki ne morejo več normalno opravljati svojega poslanstva. Posledica so kronično visoke vrednosti in večje tveganje za zaplete precej hude narave. Ker je krvni tlak precej enostavno meriti, ni nobenega izgovora, da tega ne bi počeli tudi sami.
Posledice za srce, možgane in ledvice
Visok krvni tlak z leti obremeni srčno mišico. Ta mora delovati močneje, kar vodi v povečanje srca, srčno popuščanje in večjo nevarnost za srčni infarkt. V hujših primerih se pojavijo aritmije in bolečine v prsih.
Tlak vpliva tudi na žile v možganih in poveča možnost kapi. Ledvice zaradi slabe prekrvavitve izgubljajo filtracijsko sposobnost, kar vodi v okvare ali odpoved. Vse to se zgodi tiho, postopoma, brez večjih opozorilnih znakov. Naj vam torej ne bo težko vsake toliko obiskati zdravnika, ali pa si tlak izmeriti kar doma.
Uravnavanje s prehrano in gibanjem
Učinkovit način za znižanje tlaka je redno gibanje. Dovolj je že pol ure sprehoda dnevno, nekajkrat tedensko pa še dodatna aerobna vadba. Pomembno je, da smo pri tem dosledni, ne pa pretirano intenzivni. Prav posebej koristna je nekoliko hitrejša hoja in pa hoja v klanec.
Pri prehrani naj prevladujejo zelenjava, sadje, stročnice, polnovredna žita, zdrave maščobe in ribe. Omejimo sol, industrijske izdelke in hitro hrano. Voda naj postane naša stalna spremljevalka, saj dobra hidracija blagodejno vpliva na žile.
Živila, ki pomagajo in tista, ki škodijo
V pomoč so živila, bogata s kalijem, kot so banana, avokado, špinača in stročnice. Tudi česen, rdeča pesa, orehi in ovseni kosmiči delujejo koristno. Zdravju pomaga tudi zmerna uporaba temne čokolade in olivnega olja.
Izogibati se velja slanim prigrizkom, salamam, klobasam, gaziranim sladkim pijačam in alkoholu. Tovrstna živila obremenijo žilni sistem in povečajo zastajanje tekočine. Posledično naraste pritisk in poveča se tveganje za zaplete.
Zdravila in kdaj so potrebna
Če sprememba življenjskega sloga ni dovolj, zdravnik predpiše zdravila. Na voljo so različni razredi zdravil, kot so diuretiki, zaviralci angiotenzinske konvertaze, beta-blokatorji in zaviralci kalcijevih kanalčkov. Izbor je vedno individualen.
Redno jemanje zdravil je v tem primeru pomembno za dolgoročno zaščito organov. Cilj zdravljenja namreč ni zgolj znižanje številk, temveč preprečevanje dolgoročnih poškodb, zato sta odgovornost bolnika in sodelovanje z zdravnikom izjemno pomembna.
